sreda, 01. april 2015

1. april ali realnost

Trenerji se velikokrat sprašujemo, kaj je naše delo in kaj ni? Kje je meja med tem, kar trener dela in kaj ne dela. Po eni strani si želiš, da stvari tečejo gladko in zato narediš vse, kar je potrebno, da si ti, tvoja ekipa in klub uspešni in puščate dober vtis. Po drugi strani pa, se iz dneva v dan sprašuješ, če dejansko moraš početi tudi vse te obstranske stvari.

Pred kratkim sem napisal oz. s pomočjo zapiskov raznih kolegov sestavil, kaj naj bi bile obveznosti trenerjev. Zraven pa dodal še "kalkulator", ki bi ovrednotil naše delo. Mogoče je realen, mogoče ne, je pa osnova za diskusijo. Bolj, kot sam kalkulator pa so pomembne naše obveznosti, ki jih ni malo in za katere verjetno niti večina klubskih mož ne ve. Prav tako nisem prepričan, da se jih zavedamo mi sami. Vse skupaj najdete TUKAJ. Vabim vas, da zadevo tudi dopolnite in mi jo posredujete.

Ko se pogajamo za plačilo, če se sploh lahko, moramo jasno vedeti, kaj vse obsega naše delo in to tudi predstaviti našemu delodajalcu. Seveda, napisanih je mnogo stvari in zavedati se moramo, da če jih prevzamemo nase, potem jih moramo tudi izvajati. Vsak ve zase, kaj lahko dela in kaj ne. Potrebno je tudi biti pošten in povedati, česa nismo pripravljeni delati. Zagotovo, pa bo tudi vsak klub imel svoje zahteve, ki so specifične glede na okolje in tudi o teh moramo razmisliti, preden jih sprejmemo. Enkrat, ko se dogovorimo, so to potem naše obveze in se jih moramo držati. Do tukaj ni nič spornega. Mi vemo kaj moramo delati, dogovorjeni smo koliko za to dobimo in vse poteka gladko. Volk sit, koza cela.

Če se finančnega dela sploh ne dotikamo in predvidevamo, da poteka vse redno in pošteno. Osredotočimo se zgolj na naše delo oz., nedelo. Po eni strani poznam trenerje, ki si bodo sami naložili dodatno delo in dajali dodano vrednost na vseh področjih zato, da bo jutri vse skupaj še boljše, takšnih je zelo malo. Potem imamo druge, ki se spretno dogovorijo in nato delajo po liniji minimalnega odpora. Pa spet tretje in četrte itd... S prvimi ni nikoli težav in veliko od nas jih verjetno ima za norce. Drugi so pač takšni, kot so in takšnim načeloma ni pomoči, mečejo pa slabo luč na ostale. Zanimajo me tisti, tretji, četrti, ki vestno opravljajo svoje delo in se znajdejo v situaciji, ko bi pa klub rad, da bi naredili še nekaj ekstra, nekaj kar ni v trenerjevih obveznostih. Kaj narediti v takem slučaju? Če boš vprašal: "Kaj bom dobil za to?", te bodo imeli za kriminalca. Če boš tiho, boš v večini primerov nezadovoljen. Če boš začel razlagati, da to ni tvoje delo, smo spet pri kriminalcu in tako smo v dilemi. Ko gre za neko malenkost in je to občasno se razume, da to ni problem, če vse ostalo "štima" seveda, ko pa gre za neko "večjo" stvar, pa moramo pošteno razmisliti in dati na tehtnico ali smo nekaj pripravljeni delati ali ne. Mislim sicer, da je to bolj stvar posameznika, kako se bo odločil in koliko je pripravljen dodatno delati. Vsak mora vedeti je meja med tem, da živiš neko zgodbo in izkoriščanjem tvoje zagnanosti.

Izpostavil bi recimo eno problematiko s katero se marsikdo od nas srečuje in se morda niti ne zavedamo, kako huda je. Prevozi na tekme. Kar nekaj klubov v Sloveniji je, ki angažirajo trenerja, da otroke pelje ali s svojim avtom ali s kombijem. Trener pač to sprejme, ker jemlje to kot del svojega dela. Tudi sam sem kar nekaj let vozil klubske kombije na tekme in dejansko mi nikoli ni bilo težko. Toda je to res tako preprosto? Voziš tri ali morda celo osem otrok. Voziš 100 km daleč, tam vodiš tekmo, ki je verjetno vse prej, kot lahka in nato ves utrujen voziš domov. V soboto greš tako na kadetsko tekmo, v nedeljo na mladinsko, prvi dan v Mursko Soboto, drugi dan v Tolmin. Ekstremi temu dodajo še tretjo tekmo. Ko v nedeljo zvečer prideš domov, si daš "five" in rečeš spet sem naredil nekaj dobrega? Pa si res? Zima je na cesti sneg, kombi ima slabše zimske gume, toda ti pelješ. Vračaš se po temi ves utrujen, ampak ti pelješ... Vsi spijo v kombiju ampak ti si super človek, v glavi premlevaš zakaj nisi tam naredil menjave, zakaj nisi vzel time-outa...vrtijo se ti posnetki zadnjega napada in reakcije enega od tvojih igralcev... ampak ti pelješ...prvič, drugič, desetič... ti pa še kar voziš. V nedeljo zjutraj moraš v Tolmin, na avtocesti delajo, zastoji so in ko se končno prebiješ do regionalne ceste in kupa ovinkov in si že zelo pozen. Kaj sedaj? Boš zamudil in izgubil ali boš stopil na plin? Odvodil si prvo tekmo, drugo tekmo spet nekje drugje, sit si vsega, želiš si domov, koncentracija te je že zdavnaj zapustila, toda ti... pelješ. Vse lepo in prav, dokler se lahko le enkrat prvič in zadnjič nekaj ne zgodi...

1 komentar:

  1. Samo v opombo, ker smo ravno v klubu, kjer igra starejša hči imeli to debato.
    Nov prometni zakon prepoveduje, da bi bil trener tudi voznik kombija:
    na http://www.policija.si/index.php/preventiva-/1144-prevozi-skupin-otrok-v-cestnem-prometu?lang= (Voznik ne sme v delovnem dnevu, v katerem prevaža skupino otrok, opravljati drugega dela, ki bi lahko vplivalo na njegovo zmožnost varnega upravljanja vozila (npr. vodenje ali sodelovanje pri vodenju izleta, izvedba ali sodelovanje pri športni vadbi ali treningu).

    OdgovoriIzbriši